Matcha je japonski zeleni čaj v prahu. Nastane iz tenche: listov, ki jih pred obiranjem nekaj tednov senčijo, po obiranju poparijo in posušijo ter jim odstranijo peclje in listne žile. Tencho nato zmeljejo v fin prah. Ker prah stepemo v vodo ali mleko, popijemo cel list.

​

Pri zelenem čaju liste namočimo v vodi in jih nato zavržemo. Pri matchi popijemo cel zmlet list. Matcha je narejena iz senčenih listov, zato je živo zelena in manj grenka od večine zelenih čajev.

​

Nekateri opisujejo okus matche kot travnat ali podoben špinači.
Do določene mere je ta primerjava razumljiva — matcha je narejena iz senčenih čajnih listov, ki so fino zmleti in zaužiti v celoti, zato ima izrazit zelen, rastlinski značaj.
V njenem jedru pa je umami — globok, zaokrožen okus z nežno naravno sladkobo.
Ker ima umami v evropski kulinariki manj poudarjeno vlogo kot v japonski, je lahko sprva nekoliko neznan.
Prav ta kakovost pa daje matchi njeno kompleksnost in značaj.
Kar pri kakovostni matchi ne bi smelo biti prisotno, je ostra grenkoba ali suh, agresiven pookus. Takšne lastnosti so običajno povezane z nižjo kakovostjo listov, poznejšimi žetvami ali neustreznim shranjevanjem.

Matcha se najpogosteje deli na kulinarično in ceremonialno, vendar je ta delitev predvsem praktična. Ceremonialna je namenjena pitju, kjer pride do izraza njena naravna sladkoba, umami in mehkoba okusa. Kulinarična je prilagojena kuhanju in peki, kjer se povezuje z drugimi sestavinami.
Razlike med posameznimi matchami pa niso le v namenu uporabe.
Ključni dejavniki so čas žetve, kakovost listov, način senčenja in svežina mletja — tudi znotraj posameznih kategorij so lahko razlike precejšnje.
Eden najpomembnejših kazalcev kakovosti je čas žetve: prva spomladanska žetev da liste, ki so čez zimo nakopičili največ hranil in aminokislin, kar se neposredno pozna pri sladkobi in globini okusa.
Kakovostna matcha je lahko primerna tako za čisto pripravo kot za latte — pomembno je predvsem, da je sveža, dobro obdelana in iz preverjenega izvora.

Kakovostna matcha je izjemno fin prah. Zaradi svoje finosti zlahka vpija vlago iz zraka, zato se lahko v napitku pojavijo manjše grudice, če ni pravilno premešana. To je povsem normalno in ni znak slabše kakovosti.
Da preprečite nastanek grudic v pripravljenem napitku, priporočamo, da matcho pred dodajanjem vode presejete skozi fino cedilo.
Temeljito mešanje ali stepanje pomaga, da se prah enakomerno razprši in ustvari gladko, homogeno teksturo.
Za najboljši rezultat uporabite vodo s temperaturo okoli 70–80 °C. Vrela voda lahko poudari grenkobo in zmanjša ravnovesje okusa.

Za pripravo dobre matche tradicionalna orodja niso nujna.
Potrebujete le skodelico ali manjšo posodo ter pripomoček, s katerim lahko prah temeljito zmešate z vodo — bambusovo metlico, ročni penilnik ali manjši shaker.
Pred pripravo priporočamo, da matcho presejete skozi fino cedilo, saj s tem preprečite grudice in dosežete bolj gladko, enakomerno teksturo.
V tradicionalni japonski pripravi se uporabljajo široka skleda (chawan), bambusova metlica (chasen) in bambusova žlička (chashaku). Takšen način omogoča bolj nadzorovano pripravo in zelo fino peno, vendar kakovost napitka na koncu določa predvsem pravilno razmerje, temperatura vode in tehnika.
Matcha ne zahteva rituala — zahteva natančnost.

Matcha je občutljiva na svetlobo, toploto, zrak in vlago.
Po odprtju naj bo vedno tesno zaprta in zaščitena pred izpostavljenostjo zraku.
Najprimernejše mesto za shranjevanje je hladilnik.
Nižje temperature upočasnijo oksidacijo ter pomagajo ohraniti njeno intenzivno zeleno barvo, aromo in svežino.
Posoda naj bo dobro zaprta oziroma shranjena v nepredušni embalaži, da vlaga in zunanje vonjave ne vplivajo na prah.
Pravilno shranjevanje omogoča, da matcha dlje časa ohrani svojo barvo, teksturo in okus.